Z oblikovanjem lesa sem se prvič malo bolj zares srečala pred petimi leti, ko sem iz češnjevega hloda izklesala krstno darilo za mojo malo sestrično. Seveda sem pri delu imela nekaj začetniških problemov (med drugim tudi “musklfibr” :)), kljub vsemu pa je bil končen rezultat prav simpatičen in mislim, da angelček še vedno dobro opravlja svoje delo. 🙂

Moje drugo bližnje oz. intenzivnejše srečanje s češnjevim lesom se je zgodilo pred nekaj dnevi, ko sva z naročnikom Jin jang lučke debatirala o možnih variantah izvedbe le te. Kot je že nekje na tem blogu zapisano – možnosti je ogromno in tako sva prišla na idejo o kombinacij siporeksa in lesa. O tej kombinacij sem sicer že dalj časa razmišljala tudi sama, vendar pa še nekako nisem prišla do točke, ko bi ideje prenesla v prakso. Zato hvala Niku za (s)podbudo, sedaj je led prebit in nekaj zanimivih kosov že čaka na delovni mizi. 🙂