Fun is a playful connected flow. (C. Price)

Zadnje dni oz. tedne raziskujem temo, ki se mi zdi res zanimiva. Sprašujem se o tem, kaj rada počnem, katere so moje vrline, v čem sem dobra. In v čem res uživam. Del odgovora oz. razlage mi je dala knjiga Zanos, madžarskega avtorja Mihaly Csikszentmihalyi. In kako zanimivo – med branjem sem na trenutke začutila ta zanos, ko te knjiga potegne, odnese … in je ne moreš odložiti.

Razmišljala sem o tem, ob katerih opravilih še doživljam takšno stanje, ko pozabim na čas. Ugotovila sem, da je – na profesionalnem področju- to med iskanjem rešitev za kakšen nov produkt, med brušenjem oz. oblikovanjem neke perfektne oblike ali teksture.  Med produktivnim sestankom, brainstormingom, delom z ekipo. In med poučevanjem, ko predajam neko znanje, neke veščine. To so trenutki, ko “me ni”. Ko sem popolnoma prisotna in je vse ostalo nepomembno. V teh trenutkih se vsakodnevne misli in skrbi izklopijo. Pomembno je, da gre za dejavnosti, ki so ravno dovolj zahtevne, da nam še predstavljajo izziv. Če so preveč enostavne (ali te dejavnosti že tako zelo obvladamo in se v njih ne moremo več dodatno izmojstriti), nam postane dolgčas, če pa so preveč zahtevne, jih lahko doživljamo kot grožnjo ter postanemo živčni, anksiozni. Ali pa se zadeve sploh ne lotimo.

Takole o zanosu pišejo na eni izmed spletnih strani:

“Zanos (angl. flow) je eno izmed pomembnejših čustvenih stanj na področju pozitivne psihologije. Zelo se približa čustvu sreče, doživljamo pa ga v redkih trenutkih, ko smo v polnosti osredotočeni na dejavnost, ki jo izvajamo. Ne gre torej za pasivno čustvo, ki nas preplavi, kadar se npr. predajamo sončnim žarkom ali dobremu filmu, ampak za čustvo, ki je posledica naše povečane angažiranosti v neki nam smiselni ali ljubi dejavnosti. (vir)

Na zanos sem z druge strani pogledala, ko sem poslušala podcast Fun Is a Trainable Skill (And It Doesn’t Involve Your Phone). Iskala sem informacije, zakaj je zadnje čase tako težko priti v stanje zanosa. Odgovor se za marsikoga skriva v naših telefonih, appih in obvestilih. To so motilci, ki nam jemljejo pozornost in fokus. V tem podcastu Dan Harris in Catherine Price govorita o učinkovitih metodah za zmanjševanje “screen time”, časa, ki ga preživimo pred ekrani. Hkrati pa načneta eno super temo. In sicer; kako se zabavati in kaj nam prinaša radost, veselje. 

Catherine govori o tem, da se zabavamo, ko:

1. Imamo občutek povezanosti (z drugimi oz. sam s sabo, s telesom, z naravo)
2. Ko izgubimo občutek za čas
3. Ko smo neobremenjeni s končnim rezultatom naše dejavnosti, smo igrivi

Zame osebno so te namigi res dragoceni, ker tako bolje razumem kaj se mi dogaja in tudi, zakaj me neke dejavnosti ne veselijo, ne zanimajo več. Ta tema sem mi zdi neskončno zanimiva in pomembna, ker me vrača iz definiranosti nazaj v vprašanje. In v priložnost za spremembo, rast, napredek. Ampak ne na silo, temveč v flow-u, z igrivostjo. Potem je življenje kar naenkrat bolj lahkotno. Mmm, dober občutek. 🙂

Kaj pa tebi? Kako se ti zdi to?