Ko sem razmišljala o tem, kaj bi za 2020 zaželela vsem, ki spremljate in podpirate mene in moje delo, sem na FB kliknila na posnetek odličnega predavanja Katarine Veselko, ki govori o pogumu. Takoj sem vedela, da bo to to, kar  vam bom “podarila” in zaželela. Pred tem, pa se mi zdi, da je prav, da se na kratko obrnem nazaj v leto 2019, ki me je ogromno naučilo. (če bi preskočil mojo refleksijo in te zanima predavanje klikni na povezavo)

Zame je bilo to leto polno izzivov. Izzivov na poslovnem in zasebnem področju. No, pri umetniških poklicih se te dve področji še bolj prepletata kot sicer, težko je ločevati svojo identiteto in identiteto svojega posla. Kritiko produkta ali storitve si zelo hitro prevedeš v kritiko sebe kot osebe, hočeš ali nočeš, s svojim delom se nekako identicifiraš. In ko svoj produkt predstaviš širnemu svetu, je tako, kot da stopiš v areno. Kot govori Katarina v svojem predavanju, v areno lahko stopiš v oklepu, ki te varuje pred vsemi komentarji, puščicami, pohvalami, itd. Ali pa brez oklepa, ranljiv in oborožen “samo” s svojimi prepričanji in vrednotami. 

Ta pristop se zdi bolj tvegan, ampak hkrati od tega nastopa v areni odneseš več. Bolj spoznaš sebe, svoja načela ter ljudi okrog sebe. Bolj si ranljiv, lažje začutiš povezanost, zaupanje, radost …

Kot že rečeno, v letu 2019 sem kar pogosto stopala v areno. Včasih z več oklepi, včasih jih je bilo manj. Bolj, kot smo prepričani v tisto, kar prinašamo v areno, lažje je biti brez oklepa. Čeprav strah, strah pa ostaja. 

Nekaj dni nazaj sem bila na obisku pri babici. Rekla mi je; “ Joj, Lučka, ampak ti si take težke poti izbiraš v življenju. Na vseh področjih.” . Malo sem pomislila in ji odvrnila: “Mogoče res, ampak verjamem v to kar počnem in ne obžalujem svojih izbir. Čeprav velikokrat ni lahko, se mi zdi, da je to zame prava pot.” 

Katarina v predavanju povzame Brene Brown in pravi, da s premagovanjem strahu in pogumom za ekstremna dejanja, kot je skok z bungeejem ni nič narobe, je pa pomembnejši vsakdanji pogum. Pogum za, navidez, majhna dejanja, kot so: 

• Prositi za to, kar potrebujemo. 
• Govoriti svojo resnico. 
• Sprejeti svojo zgodbo. 
• Postaviti meje. 
• Poiskati podporo. 

V 2020 vam torej želim, da bi bili vsak dan pogumni. Da boste lahko govorili svojo resnico, sprejeli resnico drugih, postavili meje, bili ranljivi in si odprli vrata do doživljanja iskrene radosti, zaupanja, sočutja in sprejetosti. 

Hkrati pa hvala vsem za podporo, jaz obljubljam, da se bom trudila biti pogumna in slediti svoji poti še naprej.

Lučka