Kaj sploh pomeni “oblikovanje svetlobe”? Oblikovanje svetlobe oz. “lighting design” je sestavljeno iz treh področij. Združuje polje arhitekture, notranjega oblikovanja in elektro inženiringa. Ukvarja se z razmislekom o svetlobi v prostoru, upošteva pa tako naravno kot tudi umetno svetlobo. Glavni cilj in namen načrtovanja in oblikovanja svetlobe je, da s skupnimi močmi in načrtovanjem dosežemo optimalno svetlobo v bivalnih prostorih in tako poskrbimo za dobro počutje stanovalcev, optimalni energetski rezultat in estetsko dovršenost.

PRAVILO PLASTENJA

Pri načrtovanju svetlobe upoštevamo pravilo plastenja. Gre za to, da vnaprej razmišljamo katere dejavnosti se bodo v prostoru odvijale, kdaj se bodo odvijale in kdo jih bo opravljal. Upoštevamo količino dnevne svetlobe in iščemo načine, kako tudi s pomočjo umetnih virov ustvariti čim bolj primerno osvetlitev za predvidene dejavnosti (branje, kuhanje, učenje, igra, sproščanje …), hkrati pa stremimo tudi k ustvarjanju prijetnega vzdušja. 

V grobem govorimo o treh plasteh razsvetljave:

• Ambientalna ali splošna osvetlitev (ang. ambiental lightning)
• Delovna osvetlitev (ang. task lightning)
• Dekorativna osvetlitev (ang. accent lightning)

Pa jih spoznajmo nekoliko pobližje …

1. AMBIENTALNA ALI SPLOŠNA OSVETLITEV

Splošna osvetlitev je predvsem funkcionalne narave, vendar so – kljub svoji primarni funkciji – lahko ta svetila tudi dekorativna. Podnevi nam splošno osvetlitev zagotavlja naravna, dnevna svetloba. Zvečer in ponoči, pa to vlogo prevzamejo svetila. Najpogostejši viri splošne osvetlitve so:

• viseče luči s senčniki
• lestenci
• plafonjere
• stenske difuzne luči
• reflektorska svetila
• vgradna svetila

Kvalitetna ambientalna svetloba enakomerno osvetli prostor, preprečuje ustvarjanje velikih kontrastov (svetlo temno) in ne ustvarja neželenih senc. Ta tip razsvetljave zagotavlja ustrezno osvetlitev prostora pri opravilih, kot je npr. čiščenje. Splošno osvetlitev potrebujemo v vseh prostorih, tudi tam, kjer sicer večinoma uporabljamo le dekorativna svetila, občasno pride prav močnejša in bolj enakomerna svetloba.

Barva svetlobe je odvisna od namena rabe prostora, na splošno pa se v stanovanjih odločamo za toplo belo barvo, ki deluje prijetneje, le v delovnih in tehničnih prostorih pride v poštev nevtralna bela. Paziti pa je treba tudi na primerno barvno razpoznavnost, nekatere sijalke ali diode slabše kakovosti lahko opazno popačijo barve. Podatek, ki govori o barvni razpoznavnosti je označen s kratico CRI (Colour Rendering Index). Vas vse te kratice spravljajo v slabo voljo? Tukaj smo zbrali glavne podatke, ki vam lahko pomagajo pri navigiranju skozi svet lumnov, luxov in podobnih tehničnih izrazov. 🙂

Koliko svetlobe/svetlobnih virov potrebujemo za kvalitetno splošno osvetlitev, je odvisno tudi od višine stropov in barve stene. Več o postopkih in izračunih optimalne količine svetlobe za posamezni prostor si lahko preberete tukaj.

2. DELOVNA OSVETLITEV

Delovno osvetlitev uporabljamo – tako, kot lahko sklepamo že iz imena – za osvetlitev specifičnih delovnih procesov. V kuhinji je to ponavadi priprava hrane, v jedilnici osvetlitev jedilne mize, v dnevni sobi in spalnici so to bralni kotički, v delovnih sobah, pisalne mize itd. Pomembno je, da za vsako opravilo izberemo ustrezno svetilo in ustrezno mesto za montažo le tega. Ker gre po večini za osvetljevanje miz, pultov in podobnih ploskev, poskrbimo, da je svetilo umeščeno poleg ali pa pred uporabnika. Tako se izognemo ustvarjanju senc in zagotovimo večjo varnost pri delu.

Najpogostejši viri delovne osvetlitve so:

• viseče luči z bolj usmerjeno svetlobo
• viseči led trakovi z difuzorjem
• namizne (reflektorske) svetilke
• talna svetila z možnostjo usmerjanja
• LED trakovi, ki so umeščeni pod (kuhinjske) omarice

Posebno pozornost velja posvetiti lučem, ki služijo kot bralni pripomoček. V primeru uporabe svetila s klasičnim senčnikom, je pomembno, da je spodnji rob senčnika v liniji z očmi, ko smo v položaju v katerem beremo. Takšna višina zagotavlja najboljšo osvetlitev bralne površine in preprečuje nezaželeno bleščanje, ki slabo vpliva na zdravje naših oči ter posledično potencialne glavobole ter druge zdravstvene težave. Več o tem, na kaj moramo biti pozorni, ko izbiramo svetila za dom, lahko preberete tukaj.

Generalno pravilo glede delovne osvetlitve je, da naj zagotavlja dvojno količino svetlobe glede na splošno osvetlitev. Na primer, za branje potrebujemo 300 do 500 luksov, za ambientalno osvetlitev pa zadošča že 100 – 150 luksov.*

Luks oz. lux = število lumnov na kvadratni meter (1 lm/m²)

3. DEKORATIVNA OSVETLITEV

Namen dekorativne osvetlitve je, da poudari tisto, kar je v prostoru vredno izpostaviti.

To so lahko zanimivi arhitekturni elementi, teksture na stenah, umetniška dela, … S pomočjo dekorativne osvetlitve poskrbimo, da prostor deluje zanimivo, svetloba v tem primeru pritegne našo pozornost in vodi oko, da potuje po prostoru. Ta vrst osvetlitve je kot “češnja na smetani”, pogosto ne zagotavlja svetlobne kvantitete, ampak predvsem poskrbi za razgibanost in karakter prostora.

Ne glede na zapisano, pa lahko s premišljenim načrtovanjem združimo tako dekorativno kot tudi ambientalno ali celo delovno svetlobo. Na ta način poskrbimo za bolj poenoten izgled prostora, optimalni energetski izkoristek in nižje stroške investicije. Če pri načrtovanju svojega projekta potrebujete nasvet ali usmeritev za kar najboljši rezultat, nam pišite.

Z veseljem z vami (za)čaramo s svetlobo. 🙂