Po pravici povedano, nisem ravno najbolj zagreta kuharica. Rada pa dobro jem. 🙂 In zadnje čase se izogibam mesu (kar je na Kreti sicer precej enostavno, ker je na voljo ogromno zelenjave, stročnic, oreščkov, sadja … še vedno pa mi včasih namesto mesa ponudijo piščanca – kao, meso je svinjina, jagnjetina, govedina …, piščanec pa ne?!?)

No, ena stvar, ki jo Grki obvladajo, je “time management” v kuhinji. Za pripravo hrane zelo pogosto uporabljajo pečico in sicer po sistemu: pripravi sestavine, bogato zabeli z olivnim oljem, daj v pečico in naj se počasi peče. Medtem pa imamo čas za siesto, kavico, druge opravke … torej, precej praktično, a ne?

No, tule pa eden takšnih receptov, ki se je izkazal za win win kombinacijo. Nasitno, okusno, zdravo, enostavno: čičerika po mediteransko! 🙂

Sestavine za en velik pladenj:

• 500 g čičerike
• 4-5 čebul
• 400 g svežega (češnjevega/datljevega) paradižnika (najbrž bi bilo ok tudi s pelati)
• sveža bazilika
• peteršilj
• olivno olje
• čili
• kozji/ovčji sir

POSTOPEK:

1. Čičeriko zalijemo z vodo in jo pustimo namočeno čez noč.
2. Čičeriko damo v vodo in jo skuhamo.
3. Medtem na koleščke narežemo čebulo (toliko le te, da pokrije dno pekača)
4. V blenderju sesekljamo paradižnike, sol, baziliko in peteršilj (ponovno – naj jih bo dovolj, da prekrijete celotno površino pekača)
5. Ko je čičerika skuhana, jo skupaj s tekočino v kateri je bila kuhana razporedimo po čebuli
6. Čez čičeriko naložimo še omako iz paradižnikov in zelišč
7. Vse skupaj oplemenitimo z olivnim oljem 🙂
8. Pečemo cca 1 uro na 180-200 stopinjah C (oz. toliko časa, da večina tekočine izhlapi)

Postrežemo s svežim sirčkom in – seveda- olivnim oljem. 🙂

Še ena okusna različica: čičeriko kuhamo tako dolgo, da se nekoliko razpusti, nato dodamo limono, sol, poper in olivno olje. Nato v vodo dodamo še nekaj žličk čičerikine moke, da se tekočina zgosti in dobimo neke vrste juho/omako. Pa dober tek! 🙂

PS: sir na fotkah se imenuje myzithra in je zelo značilen za Kreto. Kupiš ga lahko v supermarketu ali pa na tržnici pri lokalnih kmetih. Ta, ki pozira na fotkah je s sobotne tržnice v Chaniji, kamor sva se z Nikosom odpravila s svojimi vrečkami in posodicami, zero waste pa to. Ko sva kmeta prosila, da nama sir naloži v to skodelico (v kateri sva prejšnji teden pri njih kupila jogurt), mu ni bilo nič jasno. Po krajšem pogovoru in obrazložitvi pa ni imel nič proti, celo tako zabavno se mu je zdelo, da je zadevo pofotkal. Hmm, mogoče bo naslednjič, ko prideva, to že čisto normalno? Kdo ve … 🙂